Srečanja članov Kluba nagrajencev GZS

Okrogla miza kluba nagrajencev GZS, 7.3.2023

Jedrska energija je nacionalnega pomena

»Mislim, da se v naši družbi premalo zavedamo pomena gospodarstva. Zato prosim vas, nagrajence GZS, da ste naši ambasadorji in s svojim ugledom pomagati zagovarjati interese slovenskih podjetij«, je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal nagovorila prisotne na okrogli mizi v organizaciji Kluba nagrajencev GZS, ki so jo organizirali na dan podelitve nagrad GZS. Tema okrogle mize, ki jo je vodil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, je bila nadvse aktualna in sicer energetska kriza, kakšni so obeti na področju energentov in kaj moramo kot država narediti. Ostala dva sogovornika sta bila direktor Elesa Aleksander Mervar in ekonomist Jože P: Damijan.

Industrija materialov je imela konec lanskega leta od 10 do 15 odstotkov nižjo proizvodnjo, kar dokazuje, da so jo visoke cene energentov najbolj prizadele, je uvodoma izpostavil Ivanc. Nahtigalova je spomnila, da je GZS  prva začela opozarjati na naraščanje cen energentov, že jeseni 2021, in je aktivno sodelovala pri pripravi zakonodaje za pomoč gospodarstvu. Kljub temu imamo še vedno določene kategorije podjetij, med temi tudi proizvajalce materialov, ki plačujejo bistveno višje cene energentov kot njihovi konkurenti v tujini. »Če vzamemo za primer Nemčijo, kamor slovenska podjetja največ izvažajo. Tam imajo podjetja regulirano ceno električne energije na 130 evrov na MWh. V Sloveniji pa, kljub pomoči države, podjetja plačujejo za električno energijo tudi več kot 300 evrov«, je poudarila Nahtigalova.

Mervar je pojasnil, da je bila Slovenija lani v 32 odstotkih odvisna od uvoza elektrike, zato so bile cene tako visoke. Slovenski dobavitelji so morali kupovati drago elektriko v tujini, poleg tega smo imeli lani težave tudi s pridobivanjem elektrike v hidroelektrarnah zaradi suše. Polovica proizvodnje iz Jedrske elektrarne Krško pa gre tako ali tako na Hrvaško. »Cene elektrike po 50 ali 60 evrov na MWh, kot smo jih plačevali prej, niso bile realne. Poleg tega niso spodbujale nove investicije, ki bi jih nujno potrebovali«, je pojasnil Mervar. Damijan je k temu dodal, da bodo morala podjetja dobro preračunati, ali njihov poslovni model prenese take cene, kot smo jim priča danes oziroma se nam obetajo v prihodnje. »Če ne, se bodo morali prestrukturirat, kot je to na primer uspešno izvedel Talum, ki se je iz proizvodnje primarnega aluminija preusmeril v reciklažo, ki je energetsko manj intenzivna. Država pa bo morala pomagati podjetjem na poti prehoda, ker država potrebuje materiale«, je bil jasen Damijan. Slovenija je zamudila 10 let in nekaj deset milijonov evrov, ko svojim proizvajalcem materialov ni omogočila koristiti nadomestila za posredne stroške emisij za toplogredne pline, je bila kritična Nahtigalova. Spomnila je, da ima GZS izključno zaslugo, da je pri vladi izposlovala uredbo, ki je bila sprejeta pred kratkim, ki podjetjem omogoča, da bodo lahko v naslednjih letih iz podnebnega sklada izkoristila skoraj 100 milijonov evrov za zeleni prehod.

Glede nujno potrebnih investicij v elektroindustrijo so se vsi govorniki strinjali, da obnovljivi viri energije ne morejo pokriti vse potrebe po električni energiji. Novih hidroelektrarn se očitno ne da graditi zaradi nasprotovanja okoljevarstvenikov. Zato bi morala vlada pohiteti s postopki za izgradnjo nove jedrske elektrarne, ker bo to še dolga edina tehnologija, ki omogoča prilagajanja na neenakomerno porabo. Vsaj dokler ne bomo iznašli učinkovite načine za shranjevanje električne energije. Drugi problem je distribucijsko omrežje. Potrebovali bi velike investicije v relativno kratkem času, ker nas splošna elektrifikacija v prometu, gospodinjstvih in drugih področjih sili v to. »Poraba energije v Sloveniji se bo v naslednjih letih dvigovala skladno z odstotkov BDP, kar pomeni, da moramo povečati proizvodnjo, če želimo doseči energetsko samozadostnost. Brez NEK 2 tega ne bomo mogli doseči, kar pomeni, da je jedrska energija nacionalnega pomena, zato ne razumem, zakaj bi morali odločitev vezati na referendum. Tudi druge države investirajo v to, zato bi morali pohiteti, ker se bodo cene zvišale in izvajalcev bo primanjkovalo«, je bil odločen Damijan.