Kaj vam pomeni tradicija nagrajencem? S čim jo povezujete? In kako vidite prihodnost?
Naše poslanstvo, ki nas umešča v okolje že vrsto let, je »Z inovativnimi
pristopi širimo znanje in povezujemo vse, ki verjamejo v uspeh
in nasmeh«. Poslanstvo je tesno povezano z rdečo nitjo letošnje
prireditve GZS, saj prav z inovacijami, pozitivno naravnanostjo in
digitalizacijo ustvarjamo tradicijo, čeprav je tradicija v visokem
šolstvu dolgotrajen proces.
Ponosni smo na to, da DOBA Fakulteta deluje v zgradbi na
Prešernovi ulici 1 v Mariboru, kjer je nekoč delovala študijska knjižnica.
Študijsko knjižnico so vodili eminentni ravnatelji, ki so vplivali
na razvoj mesta in tudi Slovenije. Tako nadaljujemo zgodbo učenja v
tej hiši in tudi to je tradicija.
Našo prihodnost vidimo v razmišljanjih, kako odgovarjati na
družbene potrebe, kako študente osebnostno razvijati in jih pripraviti
za prihodnost. DOBA Fakulteta bo tudi v naslednjih desetletjih
nadaljevala z rastjo in odličnostjo na vseh področjih. Bo nosilka
sprememb na področju inovativnega učenja, razvijanja aktualnih
znanj ter raziskovanja. Verjamem, da bomo našo dinamično zgodbo
nenehnega učenja tudi uresničili.
170 let GZS
Z GZS že vrsto let uspešno sodelujemo. Pomembno se mi zdi, da so
podjetja del širše in večje organizacije, katere glavni cilj je povezovanje
in predstavljanje interesov celotnega gospodarstva v Sloveniji, kar
GZS tudi uspeva. Na zbornici srečujem vrsto izjemnih in požrtvovalnih
ljudi, ki so pripravljeni pomagati in svetovati. Dobro sodelujemo tudi s
Štajersko gospodarsko zbornico. Velikokrat se sama in moji sodelavci
udeležujemo izobraževanj, ki jih organizira GZS, in ki so zmeraj
aktualna, s kakovostnimi sogovorniki. Veseli smo, da nas GZS vključuje
tudi v posamezne projekte, ki jih pripravlja.
Covid-19: Kako vas je osebno zaznamovalo preteklo leto in kaj je bila za vas najpomembnejša lekcija v zvezi s poslovanjem?
Zaradi našega razvojnega dela in edinstvenega modela online izobraževanja
pri nas v lanskem letu ob izbruhu epidemije ni bilo potrebe po prilagajanju,
tako kot so se morali prilagajati na ostalih visokošolskih zavodih. Vpis v
študijske programe se je lani povečal, okrepili smo komuniciranje z vsemi
deležniki, posvetili smo se aktualizaciji vsebin in predmetov, razvili in akreditirali
smo dva nova študijska programa, saj sodimo med fakultete, ki znajo
odgovarjati na nove in nenehno spreminjajoče se izobraževalne potrebe za
prihodnost. V letu 2020 žal nismo uspeli izvesti svečane podelitve diplom, ki
je vsako leto velik dogodek zame osebno. Epidemija nam je tudi prekrižala
načrte glede obeleževanja 30-letnice delovanja poslovne skupine DOBA.
Sicer pa je to čas, ki je zelo zaznamoval naša življenja, prilagoditi smo
se morali ukrepom omejevanja druženja. S prijatelji smo odkrivali nove
pohodne poti v bližnji okolici Maribora. Bilo je zabavno, vreme nas ni oviralo.
Osebno sem se trudila ohranjati optimizem. Vem, da bo epidemije konec in
spet bomo živeli, delali in uživali tako kot pred njo.
Zanimiva izkušnja
DOBA Fakulteta je pravo bogastvo uspešnih in tudi nenavadnih
zgodb. Pri uresničevanju strategije pridobivanja tujih študentov
smo se podali tudi v Afriko, ki je sicer moj najljubši kontinent.
Ogromne kulturne razlike, s katerimi smo se pred obiski sicer
dodobra seznanili, so nas vedno znova presenečale. Čas tam
ni vrednota, a štiriurna zamuda oziroma čakanje na pričetek
sestanka na eni izmed fakultet je bila zame, ki sem rada točna,
pravi šok. V Afriki smo postali tudi donatorji ene od zelo revnih
šol v okolici Nairobija. Podarili smo jim žoge, ki jih niso poznali,
ter pisala in knjige. Učiteljem smo podarili koledar Slovenije in
zasnežene gore na fotografijah so opazovali z začudenjem.
Druga zanimiva zgodba je povezana z zimo doma. Za otroke
zaposlenih vsako leto organiziramo srečanje z dedkom Mrazom.
Zgodilo se je, da je dedek Mraz v predprazničnem času enostavno
pozabil na nas. Otroci so ga nestrpno čakali. Takrat sem
rešila situacijo tako, da sem si poveznila kapo na glavo in dedka
Mraza zaigrala sama. Otroci tega sploh niso opazili, zapeli so mi
pesmico, najpomembnejša pa so tako ali tako bila darila.
Hobiji
Delo me zelo veseli, veselim se izzivov, a delo spremlja
tudi stres, ki ga poskušam obvladati. Včasih mi to
uspeva bolj, včasih manj. Ob vodenju fakultete me
zanima kup stvari in veliko je stvari, ki jih še želim
početi v prihodnosti. Sicer rada potujem, slikam,
igram golf, hodim v hribe, berem in skrbim za redno
druženje s prijatelji. Obožujem morje, kjer preživljamo
vikende. Zadnja leta mi kakšen dan v tednu polepšata
dve krasni vnukinji. Obiskujem savno, fitnes, veselim
se drobnih stvari, vsakega jutra, glasbe v avtu na poti
v službo, polne lune in rož na vrtu …