Kaj nagrajenci GZS pričakujejo od nacionalnega reformnega paketa?


Ljubljana, 23. april 2013 – Ob pripravi vladnih ukrepov in pred skorajšnjo objavo nacionalnega reformnega paketa so nagrajenci GZS izrazili svoja pričakovanja oz. pobude.

Končajte prevlado dolžnikov
Mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Lek farmacevtska družba, d. d.:

"Slovenija potrebuje takojšnjo uveljavitev zakona o slabi banki in hiter prenos slabih terjatev brez nepotrebnega odlašanja, takojšen začetek privatizacije državnih podjetij in bank. Kupnina naj se porabi za spodbude gospodarstvu in sanacijo javnih financ, nikakor pa ne za plače v javnem sektorju.

Nujna sta znižanje obdavčitve dela z uvedbo socialne kapice ali na drug primeren način in sprememba insolvenčne zakonodaje v smeri, ki bo končala prevlado dolžnikov in omogočila upnikom najhitrejše poplačilo njihovih terjatev."

Znižajte stroške dela
Marjana Lavrič Šulman, direktorica, Futura DDB, d. o. o.:

"Na prvem mestu, sicer že mnogokrat slišano, a nikoli udejanjeno: znižati je potrebno stroške dela. Prav bi nam prišlo tudi plačilo DDV-ja v skladu s plačanimi in ne z izstavljenimi računi, glede na splošno prevladujočo in obremenjujočo plačilno nedisciplino. Zakonsko predvideni maksimalno dopuščani plačilni roki tudi niso pravi signal; poleg tega, da v primeru kršenja ni učinkovitega načina za sankcioniranje. Prijeten signal gospodarstvu bi bila enakovrednost poslovnih partnerjev v odnosih, ki jih imamo podjetja z javno upravo. Vsi vemo, kakšni plačilni roki veljajo za eno, kakšni pa za drugo stran."

Prekličite visoke prispevke
Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne, skupina SIJ:

Nadaljevati moramo z varčevalnimi ukrepi. Cilj: znižanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke. Vendar trajnih dvigov davkov ne bi smeli uvajati. Predlagamo začasen dvig DDV za dva odstotka za obdobje dveh let. Ob tem je treba učinkovito zagnati velika naložbena vlaganja v panogah, ki so bila v krizi najbolj prizadeta.

Za izboljšanje konkurenčnosti je potrebna reforma delovne zakonodaje v smeri večje prožnosti zaposlovanja in nagrajevanja ter postopnega zniževanja obremenitve dela pri nadpovprečno visokih plačah hkrati z reformo visokega šolstva. Upravljanje državnih naložb je potrebno predati tujim specializiranim skladom. Čim prej potrebujemo tudi konkurenčne cene energentov, kar pomeni znižanje cene plina in preklic nepremišljeno sprejetega Akta o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije in ohraniti prispevke na ravni leta 2012.

Po svež denar
mag. Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobil, d.d.

Časa ni več. Dovolj smo govorili, potrebno je takojšnje ukrepanje,predvsem na področju reforme trga dela, privatizacije in tujih naložb ter sanacije bančnega sistema. O reformi trga dela bomo lahko govorili šele s spremembami davčne zakonodaje in uvedbo socialne kapice. Z nedokončanimi privatizacijami in nejasnimi signali glede tujih naložb izgubljamo zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Številna slovenska podjetja potrebujejo svež denar. Za mnoga prezadolžena podjetja so tuji lastniki edini vitalni vir razdolžitve in izboljšanja kapitalske strukture, kar je tudi pogoj, da postane podjetje ponovno primeren partner tudi za banke. Forma sanacije bančnega sistema ta trenutek niti ni ključna. Pomembno je, da banke nemudoma ponovno pričnejo opravljati svoje poslanstvo – zagotavljanja svežih virov za realizacijo dobrih projektov. Bankam in bančnikom preprosto ne more biti vseeno, da podjetja množično propadajo. V njihovo reševanje se morajo kot največji upniki vključevati aktivno in pravočasno.

Rešujte le obetajoča podjetja
Andrej Repše, direktor, ARMAT PROJEKT, d. o. o. :

Če želi vlada Alenke Bratušek ohraniti kredibilnost in zaupanje, mora nujno pričeti z izvajanjem konkretnih projektov, ki bodo vsaj najbolj podhranjenemu gradbeništvu omogočila delo in nova zaposlovanja. Tu mora odločno pripraviti dostop do projektov zdravim slovenskim podjetjem, tako kot to počnejo v sosednjih državah. Reševati prezadolžena podjetja pa je smiselno le, če ta podjetja tekoče poslujejo pozitivno in če s projekti prestrukturiranja uprave teh podjetij dokažejo, da imajo zagotovljeno delo in varen denarni tok za uspešno poslovanje naprej. Urgentno naj vlada pospeši energetske obnove javnih objektov ter projekte tretje razvojne osi, MGRT pa naj ponovno razpiše vire za subvencioniranje tehnologij, ki jih zdrava podjetja potrebujejo za konkurenčnejši nastop, za povečanje izvoza in ohranitev delovnih mest. Povečanje davka na dodano vrednost brez sočasne razbremenitve gospodarstva prispevkov in obdavčitev plač, pa ni prava rešitev.

Nična toleranca do korupcije in goljufij
Janez Novak, direktor družbe RLS Merilne tehnike, d. o. o.

"Izdelati dobro analizo stanja državnih podjetij, ustanov in bank, ukrepati v smislu dobrega gospodarja ter na transparenten način prodati tisto, česar nujno ne potrebujemo. Iz izkupička spodbujati znanost in uspešna tehnološka podjetja na eni strani ter trajnostni razvoj turizma in kmetijstva na drugi. Pripraviti večje infrastrukturne projekte na področju prometa, komunale in energetike. Pobrati čim več davkov in povečati učinkovitost državne administracije za zadovoljstvo uporabnikov - davkoplačevalcev. Čim prej uveljaviti pravno državo z nično tolerance do tistih, ki ne plačujejo računov ter davkov in prispevkov v dogovorjenem roku. Nična toleranca do korupcije in ostalih goljufivih dejanj. Uveljaviti socialno državo in zagotoviti pomoč vsem, ki si sami v trenutni situaciji ne morejo pomagati, obenem pa ponuditi javna dela in spodbuditi socialno podjetništvo ali druge oblike samoorganiziranja za vse tiste, ki so sicer brezposelni, a sposobni in pripravljeni prijeti za delo."

Kaj od vlade pričakujejo uspešni gospodarstveniki?


Ne rešujmo klinično mrtvih, podprimo uspešne

Podprimo perspektivna podjetja, ne rešujmo klinično mrtvih. Zapravimo toliko, kot ustvarimo. Spodbudimo razvoj majhnih in srednjih podjetij. Razbremenimo gospodarstvo, ne dvigujmo DDV. Le tako bomo lahko odpirali nova delovna mesta. Bistven dejavnik za rešitev krize pa je zaupanje.

To so samo nekateri predlogi in pričakovanja prejemnikov nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2012 pred nastopom 11. slovenske vlade.

Končajmo vladavino dolžnikov

Mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Lek farmacevtska družba, d. d.:

"Zagotoviti normalno delovanje finančnega sektorja za podporo perspektivnim projektom in podjetjem s programi, ki imajo primerno dodano vrednost. Pri tem opustimo v preteklosti vse prepogosto prakso ‘reševanja’ klinično mrtvih podjetij, ki z neperspektivnimi programi, ne glede na število delovnih mest, nimajo možnosti preživetja in razvoja.

Znižati moramo obremenitev stroškov dela vsaj z uvedbo socialne kapice in nadaljevati s povečevanjem prožnosti trga dela. Končati je treba vladavino dolžnikov in zagotoviti hitro in učinkovito izvajanje postopkov v primeru insolventnosti podjetij s ciljem maksimalno zavarovati pravice upnikov. Nujen je zagon tistih infrastrukturnih projektov, ki imajo najvišjo dodano vrednost za družbo in za katere, v sedanjih pogojih, lahko zagotovimo vire financiranja. Vlada mora na področju davčne zakonodaje ravnati previdno pri iskanju primernega ravnotežja med potrebami proračuna in konkurenčnostjo gospodarskega okolja.

Ob tem je na temelju enakosti vseh pred zakonom nujno uveljaviti pravni red (hitro uvedbo in zaključke postopkov) na vseh področjih družbe.

Bistven dejavnik za rešitev krize je zaupanje

mag. Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobil, d.d.

Bistven dejavnik za rešitev krize je zaupanje. To je ključ vsakega uspešnega »sanacijskega programa«. V nobenem podjetju krize ni možno rešiti, če ti najprej ne zaupajo lastni zaposleni, trg in poslovni partnerji. Enako je, ko govorimo o vladi. Prvi cilj vsakega managementa mora biti zaupanje. Tako si bo morala tudi nova vlada s konkretnimi dejanji, poštenim delovanjem in vladanjem z integriteto povrniti zaupanje.

Novo vlado čaka veliko prepotrebnih reform in ukrepov, ki jih še nismo uspeli udejanjiti. Nadaljevati bo potrebno že začeto izvajanje sprememb s področja urejanja delovno-pravne zakonodaje, ki bo vodila k še večji prožnosti trga delovne sile. Predvsem bo treba odpraviti administrativne ovire, razbremeniti pritisk obdavčitev na plače in uvesti socialno kapico. Pri zagonu gospodarstva je pomemben ukrep olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, ki bo dala zagon podjetnikom. Vlada se mora pri upravljanju svojih investicij vesti kot dober gospodar ter začne upravljati s svojim premoženje, kot to počnemo managerji, ki imamo odgovornost do svojih lastnikov in zasledujemo jasne cilje. Nenazadnje je treba sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili vstop resnim investitorjem iz tujine.

Predvsem bi želel poudariti, da smo gospodarstveniki pripravljeni na sodelovanje. Prej bo politika prisluhnila gospodarstvu in mu prišla naproti, prej bomo tudi na pravi poti k izhodu iz krize.

Američani uspevajo doma, naši v tujini

Emil Marinšek, direktor MAREMICO, d. o. o.:

"Vsaka nova vlada in tudi ta, ki bo kmalu izvoljena, bo morala več pozornosti posvetiti razvoju podjetništva, ki je v večini zahodnih držav temelj gospodarstva. Tudi Bill Gates in Steve Jobs sta bila nekoč podjetnika. Ker sta svojo pot pričela v okolju, ki stimulira podjetništvo, sta lahko v nekaj desetletjih zgradila svetovni korporaciji. Če pa pogledamo Slovenijo, so skoraj vsi res uspešni podjetniki - Akrapovič, PipiStrel, SeaWay, Pečečnik ... - uspeli v tujini. Žal je poslovno okolje v Sloveniji bolj prilagojeno velikim kot manjšim in srednjim podjetjem. Največji potencial vidim v spodbujanju razvoja perspektivnih majhnih in srednjih podjetij. Ko bodo lahko uspeli doma, se bodo prej ali slej podali v tujino.

"Delo si naročil - plačaj."

Andrej Repše, direktor ARMAT PROJEKT, d. o. o.:

"Vlada naj v prostor nemudoma umesti tretjo razvojno os. Za srednji krak, od Celja do Novega mesta, naj nemudoma nadaljuje z aktivnostmi končnega umeščanja.Za traso, ki je že soglasno sprejeta - južno od Novega mesta - naj nadaljuje aktivnosti za zagotovitev virov in tako omogoči preostalemu zdravemu gradbeništvu, da kandidira na razpisih. Za energetske obnove objektov, grajenih v zadnjih petih desetletjih, ki porabijo enormno veliko energije za ogrevanja in hlajenja, je treba zagotoviti bistveno več virov, pospešiti realizacijo že odobrenih sanacij in aktivirati državne agencije, da v sofinanciranje konkretno pomagajo pritegniti vire iz evropske blagajne. Tu smo še zelo neučinkoviti. Dobiš vtis, kot da te državne agencije bolj ovirajo kot pripomorejo k hitrejšim in učinkovitim realizacijam projektov na lokalni ravni.

Ko vlada razmišlja o povišanju stopnje DDV, bo cilj dosegla hitreje in učinkoviteje, če bo hkrati razbremenila gospodarstvo, predvsem pri davkih in prispevkih. Hitreje bomo zaposlovali. Sedaj že bivša vlada je storila nekaj konkretnih, tudi dobrih rešitev. Pri delovnopravni zakonodaji pa je zaradi nekaterih kratkoročnih ciljev v korist javnega sektorja s socialnimi partnerji naredila škodo gospodarstvu. Tu so potrebni popravki.

Vlada naj sprejme ustrezne zakone za uveljavitev plačilne discipline, ker je evidentno, da zakonodaja še vedno ni naravnana h kmečki logiki. Delo si opravil, imaš verodostojno izterljivo listino - plačilo ali bo izvršba, brez dolgotrajnih postopkov. Delo si naročil - plačaj za korektno in pravočasno realizacijo.

"Zapravimo", kolikor ustvarimo

Petra Melanšek, direktorica VIVAPEN, d. o. o.:

"Zagotoviti je treba finančne razvojne spodbude v obliki povratnih in nepovratnih sredstev, vendar le podjetjem, ki imajo ne samo kratkoročni razvojni načrt, ampak predvsem srednje- in dolgoročni strateški načrt. Spodbujati je treba premikanje podjetij na vrh reprodukcijske verige, to je v proizvodnjo končnih izdelkov in izdelkov z višjo dodano vrednostjo, z večjo uporabo znanja.

Bolj povezano sodelovanje bank z gospodarstvom je nujno. Potrebujemo prožnejše poti financiranja. V našem podjetju je osnovno finančno vodilo, da lahko »zapraviš« samo toliko, kot ustvariš. Seveda smo se morali tudi mi zadolžiti, da smo ustvarili osnovo za delo. Vendar pa smo vedno upoštevali pravilo, da anuitet nismo vračali z novim zadolževanje kljub temu, da so bile včasih ponudbe za hitrejši razvoj mamljive. Res pa je, da je včasih potrebno imeti ob sebi nekoga, ki razume tvoj poslovni ritem in razvoj in je tudi sam pripravljen sprejeti del tveganja. To je naloga bank.

Nove državne investicije za zagon gospodarske aktivnosti

Andrej Gradišnik, glavni direktor Metal Ravne, d.o.o.

Varčevalni ukrepi sami po sebi vodijo h krčenju gospodarske aktivnosti, zato mora tudi država prispevati k vnovičnem zagonu gospodarstva. Učinkovit zagon pomenijo velika investicijska vlaganja v panogah, ki so bila v krizi najbolj prizadeta. Z državnimi investicijami se bodo odpirale tudi nove možnosti investiranja. Vendar podjetja potrebujejo tudi vire financiranj za pričetek vlaganj. Nujno je potrebno zagotoviti kapitalsko ustreznost bank in usmerjenost v ponovno kreditiranje strank. Pri tem je čas do izvedbe izjemno pomemben. . Hitra rešitev v mnogočem odtehta izgubljen čas za pretirano debato o najbolj primerni obliki rešitve.

Vlada mora biti zgled

Marjana Lavrič Šulman, direktorica, Futura DDB, d. o. o.:

"Od nove vlade si želim, da nam bi bila za vzgled. Biti član vlade je visoko častna funkcija - naj jo tako ministri in ministrice tudi opravljajo. Častno, pošteno, iskreno in z občutkom za spodobno komuniciranje ter spoštljivo do svojih volivcev."

Hitro do ukrepov za novo rast

Janez Novak, direktor RLS merilna tehnika, d. o. o.:

"Za začetek predlagam, da se ustanovi manjša politično neodvisna in s preteklostjo neobremenjena strokovna ekipa. Ta ekipa naj hitro, resno in pošteno v smislu dobrega gospodarja analizira stanje ter v najkrajšem možnem času predlaga kratkoročne ukrepe za preprečevanje padanja in dolgoročne ukrepe za rast."

Prejemniki Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2012 komentirajo


23. 4. 2013: Kaj nagrajenci GZS pričakujejo od nacionalnega reformnega paketa?

20. 3. 2013: Kaj od vlade pričakujejo uspešni gospodarstveniki?


Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2012 so prejeli: 

Andrej Gradišnik, glavni direktor

Metal Ravne, d.o.o.

Marjana Lavrič Šulman, direktorica

Futura DDB d.o.o.

Emil Marinšek, direktor

MAREMICO, d.o.o.

Petra Melanšek, direktorica

VIVAPEN d.o.o.

Janez Novak, direktor

RLS d.o.o.

Andrej Repše, direktor

ARMAT PROJEKT d.o.o.

mag. Dejan Turk, predsednik uprave

Si.mobil, d.d.

mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave

Lek farmacevtska družba d.d.





Pokrovitelji in partnerji


Generalni pokrovitelj



Sponzor odličnosti



Zlati partner



Zlati pokrovitelji



Srebrni pokrovitelj


Bronasti pokrovitelji



Ambasadorji nagrad GZS



Mali pokrovitelj



Glavni pokrovitelj pogostitve

Pokrovitelji pogostitve