Mami Mariji Pliberšek, sem se rodil 26. aprila 1966 v Celju. Osnovnošolska leta sem preživel na Osnovni šoli Hudinja v Celju in nadaljeval šolanje na Srednji tehnični šoli, sedanjem Šolskem centru Celje.
Moj podjetniška žilica se je pričela razvijati in oblikovati že v zgodnji mladosti, saj sem kot sin samohranilke služil denar za šolo z nabiranjem hmelja in borovnic. Takrat sem se navadil delati in če se navadiš delati, potem ti je v življenju lahko.
Po končani srednji šoli sem se vpisal na fakulteto za arhitekturo, a ker nisem naredil sprejemnih izpitov sem se prepisal na fakulteto za gradbeništvo. Vzporedno sem obiskoval predavanja na arhitekturi in po enem letu naredil sprejemne izpite ter še vse redne izpite za prvi letnik arhitekture.
Med študijem sem zelo hitro sem spoznal, da nikoli ne bom klasični arhitekt, ki sedi za mizo in načrtuje. Bolj so me zanimali drugi posli, pri katerih bi lahko uporabil znanje arhitekture. Že med študijem sem tako leta 1987 odprl popoldansko obrt in začel izdelovati ladijski pot ter parket.
Leta 1990 sem ustanovil podjetje in začeli smo prodajati letve za okvirjanje slik, tri leta kasneje pa še lesnoobdelovalne stroje. Študij sem kljub delu uspešno zaključil leta 1994 in si pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir arhitekture. Istega leta sem se tudi poročil z ženo Adrijano, ki vsa ta leta prav tako dela v podjetju Mik Celje in torej stoji za menoj tudi na poslovnem področju. Naslednjega leta se nama je rodil prvi otrok, sin Alen, ki se mu je leta 1997 pridružila še hčerka Naja in nato leta 2000 najmlajši Timon. Na poslovnem področju je bilo najbolj prelomno leto 1998, saj smo pričeli izdelovati okna. Takrat jih je v Sloveniji izdelovalo že okoli 160 proizvajalcev. A mi smo kupcem ponudili nekaj drugačnega ter novega. Naša prednost je bila vselej v skrbi za stranke. Stranke moraš izobraževati, jim svetovati, jim dati čas za razmislek pred nakupom. Seveda moraš imeti tudi kakovosten izdelek, ampak to je nekaj samoumevnega. Prav ta formula je naš kolektiv razširila iz dva na 170, kolikor nas je zaposlenih v podjetju Mik Celje danes.
Kolikor mi ostane prostega časa, ga rad preživim s prijatelji rotarijci v Rotary klubu Celje, katerega predsednik sem. Rad si vzamem čas tudi za kakšen udarec s palico za golf, še raje pa se odpravim po svetu. Nekajkrat na leto namreč z ženo in družino odpotujemo po svetu in lahko se pohvalim, da sem do danes videl že kar lep del sveta. Tam se popolnoma sprostim in dobim nov pogled na svoje podjetje ter vizije. In slednjih je še vedno precej.